Poraba električne energije v Sloveniji se stalno povečuje, zato mora elektroenergetski sistem slediti rasti in zagotavljati zanesljivo oskrbo tudi v prihodnje. ELES v Razvojnem načrtu distribucijskega omrežja električne energije za obdobje 2025–2034 načrtuje naložbe v višini 3,9 milijarde evrov, namenjene posodobitvi in razvoju omrežja.

 

Ključni cilji so povečanje odpornosti omrežja na vremenske vplive, več kabliranja, zamenjava zastarele opreme ter uvedba pametnih rešitev za učinkovitejše upravljanje sistema. Pomemben del razvoja predstavlja integracija razpršene proizvodnje iz obnovljivih virov energije, rast uporabe toplotnih črpalk in elektrifikacija prometa.

 

Z vlaganji v pametna omrežja Slovenija sledi trajnostnim usmeritvam in zagotavlja zanesljivo, kakovostno ter okolju prijazno oskrbo z električno energijo. Celoten razvojni načrt je dostopen na spletni strani ELES: Razvojni načrt 2025–2034

 

Ključni gonilniki razvoja distribucijskega omrežja so spremembe v rabi energije, posebej še integracija razpršene proizvodnje iz obnovljivih virov energije ter zamenjava energentov za ogrevanje (npr. uporaba toplotnih črpalk) in elektrifikacija prometa.

 

Obnovljivi viri energije

 

Obnovljivi viri energije predstavljajo vse večji delež proizvodnje električne energije. Gre za okolju prijazne vire, katerih proizvodnja pa je razpršena in pogosto ne sovpada s časom največje porabe. Zato bo za zanesljivo oskrbo z električno energijo potrebno prilagajanje in nadgradnja distribucijskega omrežja.

 

Toplotne črpalke

 

Toplotne črpalke so eden ključnih elementov energetske preobrazbe. Uporabnikom omogočajo sodoben, učinkovit in trajnosten način ogrevanja, njihova uporaba pa hitro narašča. Mnogi se odločajo za kombinacijo s sončno elektrarno in hranilnikom energije, kar dodatno povečuje energetsko samooskrbo.

 

V Sloveniji je trenutno nameščenih približno 58.000 toplotnih črpalk, do leta 2030 pa naj bi jih bilo že okoli 188.000. Takšen porast pomeni znatno povečanje potreb po električni energiji in dodatno obremenitev omrežja v zimskem času, zato so vlaganja v razvoj in posodobitev distribucijskega sistema nujna za zanesljivo in trajnostno oskrbo v prihodnosti.

 

Elektromobilnost

 

Elektrifikacija prometa je eden ključnih trendov trajnostnega razvoja, ki ga okoljske politike močno spodbujajo. Hkrati ta prehod prinaša pomembne izzive za elektroenergetski sistem, saj bo močno povečal porabo električne energije in obremenitev omrežja. Na rast števila električnih vozil vplivajo številni dejavniki: prepoved prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035, širitev mreže polnilnic, finančne spodbude z upoštevanjem socialne pravičnosti ter uvedba višjih stroškov parkiranja za neelektrična vozila.

 

Z vidika javnega zdravja ima elektromobilnost še dodatno vrednost. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je onesnažen zrak najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje v Sloveniji. V Evropi zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga med drugim povzroča promet, vsako leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi. Zmanjšanje emisij iz prometa je zato nujen in logičen korak.

 

Po napovedih naj bi do leta 2030 po slovenskih cestah vozilo približno 130.000 baterijskih električnih vozil in 70.000 priključnih hibridov. Čeprav trenutne številke še zaostajajo za ciljem, smer razvoja ostaja jasna.

 

Evropske države načrtujejo, da bo do leta 2035 postavljenih kar 65 milijonov polnilnih postaj, od tega kar 85 % v stanovanjskih območjih in približno 4 % ob avtocestah.

 

 

Vzpostavitev tako obsežne in učinkovite mreže bo velik izziv, saj bo zahtevala prilagoditve elektroenergetskih omrežij, napredno upravljanje porabe in razvoj pametnih omrežij, ki bodo omogočila zanesljivo in optimalno polnjenje električnih vozil.