Če želimo ukrepati glede porabe energije, moramo najprej poznati svojo lastno porabo. To pomeni, da potrebujemo ustrezne informacije.

 

Že s preprostim opazovanjem lahko pridobimo dober vpogled v porabo električne energije – tako povprečne količine kot tudi časovne vzorce oziroma vrhove porabe. Zanimiva je tudi poraba posameznih naprav. Pri tem so v pomoč podatki proizvajalcev in splošne informacije, ki jih nudijo organizacije, kot so združenja za varstvo potrošnikov ali dobavitelji. Te informacije pa je običajno treba poiskati samostojno, saj le malo podjetij neposredno oglašuje podrobne podatke o porabi. V tem smislu je zbiranje informacij prva in ključna dejavnost.

 

Osnove

 

Če želite sprejemati dobre odločitve o porabi in proizvodnji električne energije, je pomembno razumeti nekaj osnov. Dve ključni vrednosti, ki ju morate poznati, sta zmogljivost in poraba.

 

Najprej je dobro vedeti, koliko energije porabi posamezna vaša naprava. Šele potem se lahko odločite, ali se splača zamenjati staro napravo za novo, energijsko učinkovito, ali pa morda le prilagoditi, kako pogosto in kako dolgo jo uporabljate.

 

Enako velja za proizvodnjo električne energije, na primer s fotonapetostnim sistemom, ki pretvarja sončno svetlobo v elektriko. Pomembno je poznati maksimalno moč sistema, saj vam ta podatek omogoča, da ocenite, koliko električne energije lahko dejansko proizvedete.

 

Z razumevanjem teh osnov boste lažje načrtovali svojo porabo in optimizirali uporabo energije – prihranili denar in zmanjšali vpliv na okolje.

 

Kilovati (kW) in kilovatne ure (kWh)

 

Kilovatna ura (kWh) je merska enota za količino energije. Watt (W) je merska enota za moč električne naprave.

 

1 kilovatna ura je količina energije, ki jo naprava z močjo 1 kW (1000 W) porabi ali proizvede v eni uri. Če poznate nazivno moč naprave, lahko njeno porabo energije preprosto izračunate:

 

     Moč (vati) x čas (ure) = poraba energije v vatnih urah (Wh)

 

     Poraba energije v vatnih urah (Wh) / 1000 = poraba v kilovatnih urah (kWh)

 

Na primer, če ima pralni stroj moč 2.000 W (2 kW) in deluje eno uro, bo porabil 2 kWh električne energije. Če to vrednost pomnožite s ceno elektrike na kWh, boste izvedeli, koliko stane eno uro pranja.

Na računu za elektriko boste vedno našli ceno na kWh, saj plačate le dejansko porabljeno energijo.

Varčna sijalka z močjo 2 W lahko z eno kilovatno uro električne energije sveti približno 50 ur, medtem ko 100-vatna žarnica z isto količino energije sveti le 10 ur.

 

Kaj lahko naredi kWh električne energije?

 

S količino energije 1 kWh lahko

 

• sesamo približno 25 minut (pri moči 2400 vatov),
• gledamo 7 ur televizijo (pri 140 vatih),
• delamo 5 ur z računalnikom (pri 200 vatih),
• osvetljujemo prostor 50 ur z varčno svetilko,
• operemo kup perila oz.
• pripravimo pico v pečici.

 

Te vrednosti naj služijo le kot vodilo - razlikujejo se glede na uporabljeno napravo in njeno delovanje.

 

Običajne naprave v gospodinjstvu imajo različne nazivne moči, odvisno od njihovega namena in funkcionalnosti, velikosti ter uporabljene tehnologije. Tu je nekaj primerov običajnih naprav in njihovih približnih nazivnih moči:

 

Porabnik (kos)	Nazivne moči (vati)	Indikativna moč za določanje konice v gospodinjstvu (vati)
Sijalke - običajne žarnice	40-100	60
Sijalke - energetsko varčne LED žarnice	5-20	20
Televizor	30-200	140
Računalnik - namizni	30-800	200
Prenosni računalniki	30-90	50
Sušilec za lase	800-2000	1000
Razvlažilec zraka	200-1000	500
Sesalec	500-2000	1000
Hladilnik	100-500	300
Navadna pečica	1000-3000	1500
Mikrovalovna pečica	600-1500	1000
Kuhalnik vode	1000-3000	1500
Toaster	800-2000	1000
Pralni stroj	800-2500	1200
Sušilni stroj	500-2500	1200
Bojler	1000-3000	1500
Klimatska naprava	2000-6000	3000
IR paneli	200-2000	800
Toplotna črpalka	2000-15000	4000
Polnilnica za električno vozilo - Navadna vtičnica (Schuko vtičnica)	2000-3000	2500
Polnilnica za električno vozilo - enofazna	3700-7400	5000
Polnilnica za električno vozilo - trofazna	11000-22000	11000

 

Vrednosti nazivnih moči se lahko razlikujejo med proizvajalci in modeli ter se lahko spreminjajo s tehničnimi izboljšavami naprav. Zato je vedno priporočljivo preveriti specifikacije določene naprave pri proizvajalcu ali na spletni strani proizvoda.

 

Merjenje porabe in konična obremenitev

 

Zmogljivost in porabo posamezne naprave lahko preprosto določite z merilnikom moči ali porabe. Ta se priključi med vtičnico in vašo napravo, kar omogoča, da natančno vidite, koliko energije porabijo vaš štedilnik, pralni stroj, televizor v stanju pripravljenosti, polnjenje mobilnega telefona in podobno.

Če merilnik ne prikazuje porabe, lahko energijo za naprave izračunate po že opisani formuli.

 

Konično obremenitev vašega gospodinjstva lahko približno določite tako, da seštejete nazivne moči vseh naprav, ki v določenem trenutku delujejo. Po novi metodologiji Agencije za energijo za obračun omrežnine se uporablja 15-minutna konična obremenitev. To pomeni, da bi morali omenjeni porabniki delovati 15 minut z nespremenjeno močjo, da bi se seštevek njihovih nazivnih moči približno ujemal z dejansko 15-minutno konično obremenitvijo.