Hramba električne energije omogoča občutno povečanje deleža lastne porabe v lastno proizvedeni elektriki. Tako lahko energijo, proizvedeno in shranjeno čez dan, uporabimo zvečer ali takrat, ko jo potrebujemo. V manj sončnih dneh in pozimi lahko električno energijo delno črpamo iz hranilnika, če je fotonapetostni sistem nastavljen tako, da tudi v tem času zajame čim več sončne energije.

Čeprav so baterijski sistemi z ustrezno zmogljivostjo danes že cenovno dostopni, njihova uporaba praviloma še ni cenejša od odjema elektrike iz omrežja. Kljub temu je lastno proizvedena in shranjena električna energija dejansko stoodstotno podnebju prijazna. Z razvojem elektromobilnosti pa bodo baterije postajale vse ugodnejše – predvsem tiste, ki bodo po uporabi v električnih vozilih služile za začasno gospodinjsko shranjevanje energije (t. i. second life baterije).

Sistemi za shranjevanje bodo zanimivi tudi za napredne potrošnike brez lastne proizvodnje. Z dinamično pogodbo o dobavi, ki sledi borznim cenam, bodo lahko baterije polnili v času nizkih cen in praznili, ko bo električna energija dražja – bodisi za lastno rabo bodisi za prodajo v omrežje. Takšen način upravljanja pa bo v praksi izvedljiv predvsem ob visoki stopnji avtomatizacije.